Emma Pflieger je francoska oblikovalka in soustanoviteljica inovativnega oblikovalskega studia Studio Pflieger-Foeglé, ki uporablja raziskovalno usmerjen interdisciplinarni pristop k prostorskemu oblikovanju, instalacijam in grafičnemu oblikovanju.
Ali s tematiko Dvojne agentke povezujete kakršnkoli specifičen trenutek ali izkušnjo?
Še vedno se spomnim, ko mi je Alexandra prvič povedala za svoj projekt in tematiko BIO28. Pojasnila mi je, kako želi natančno preučiti rožo v njeni povezanosti z ženskami v poeziji, oblikovanju, literaturi, znanosti, plesu in filmu. Z veseljem sem z njo delila eno od knjig, ki sem jih brala: Rumena Tapeta Charlotte Perkins Gilman.
V njej avtorica pripoveduje zgodbo o mladi ženski (Mary), ki jo njen mož (John) zaklene v sobo. Naloži ji počitek in jo prepriča, da trpi za "začasno živčno depresijo" po rojstvu njunega otroka. Ne samo, da je protagonistka ujeta v sobi, ampak se počuti ujeto tudi v tapetah, ki prekrivajo stene. Vidi, kako oživijo cvetlične serpentine in krivulje vzorcev na steni, pravtako pa vidi tudi druge zapornice, ki jih zadržujejo v tej sobi. Odloči se, da bo strgala s sten tapeto in osvobodila sebe in ujete ženske. To, da protagonistko romana moški zaklene v sobo odzvanja, kako so vseskozi moški označevali ženske kot občutljive, čustvene, čiste - kakor rože.
Alexandra je roman seveda poznala - in bo tudi del razstave - ter mi povedala, da gre za čtivo, ki ga je vedno priporočala vsem študentkam kot enega prvih feminističnih romanov oziroma esejev. Zelo sem bila počaščena, da me je povabila k sodelovanju pri tem pomembnem, drznem in zelo političnem projektu.
Vas je med pripravami na bienale presenetilo kakšno odkritje?
“Dekleta se nikoli nič ne zabavajo!” pravijo fantje, prezirljivo; in res se ne. Vse, česar so deležne, dobijo na osnovi spola. Nek moški jim mora priskrbeti tisto malo zabave, tako kot jim mora priskrbeti vse ostalo. Moški so svet napolnili z igrami in športom, od plemenitih olimpijskih ravnic do športa - dobrega, slabega in ravnodušnega - za treniranje uma in telesa. Še zabavni konjiček opazovanja drugih jim je bil odvzet, razen če so jih zraven povabili udeleženci. “Plesna kraljica” je le navaden fikus, dokler je pravi kralj ne povabi na ples. - Charlotte Perkins Gilman, Ženske in ekonomija, 1898
Nad čem se najbolj navdušujete glede bienala BIO 28 Dvojna Agentka: Govoriš jezik rož?
Dve sobi - ena v gradu in ena v Galeriji Isis, a ne želim pokvariti presenečenja.
Ali govorite jezik rož?
Video je del intervjuja za The Washington Post iz leta 2017 o filmu Zamolčani dokumenti ('The Post').
Katero knjigo, film in pesem priporočate obiskovalcem BIO28?
Knjiga: Herland, Charlotte Perkins Gilman
Film: Bouquets d’image, Rose Lowder, 1995-95
Pesem: Flowers, Miley Cyrus
_
Avtorica naslovne fotografije: Valérie Szabo