BIO - Bienale oblikovanja je danes strukturiran kot dolgoročni proces sodelovanja skupin oblikovalcev in večdisciplinarnih strokovnjakov, ki razvijajo alternative uveljavljenim sistemom. Eksperimentalni proces, razstava in spremljevalni dogodki bienala, ki jih gostita Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Center za kreativnost, omogočajo kreativno raziskovanje in inovacije za oblikovanje odgovorov na sodobne potrebe in izzive. BIO deluje kot poligon in uporablja oblikovalske ter kustoške strategije kot orodje za preizpraševanje sistemov, proizvodenj, storitev, znanstvenih raziskav, humanističnih vprašanj in nepričakovanih pogojev našega življenjskega okolja. Ta raznoliki spekter tem, ki jih obravnava BIO, se odziva na sodobne, lokalne in mednarodne, izzive ter želi preseči tudi samo oblikovanje.
BIO deluje kot poligon, kjer se oblikovanje uporablja kot orodje za preizpraševanje in izboljšanje našega vsakdanjega življenja med različnimi in multidisciplinarnimi oblikovalskimi pristopi, ki se dotikajo sistemov, proizvodnje, storitev, znanstvenih raziskav, humanističnih vprašanj in nepričakovanih pogojev za proizvodnjo našega življenjskega okolja. Ta raznolik spekter tem se odziva na lokalne in globalne zahteve ter se razširja onkraj samega oblikovanja.
BIO27: SuperVernakularno, 2022
Foto: Klemen Ilovar
Zgodovina bienala
Bienale (industrijskega) oblikovanja, ki je bil uradno ustanovljen jeseni 1963 na pobudo Mestnega sveta Ljubljana, Gospodarske zbornice Socialistične republike Slovenije in različnih strokovnih združenj, je bil zasnovan kot bienalna primerjalna razstava jugoslovanskih in tujih dosežkov na področju industrijskega oblikovanja. Poleg milanskega trienala je bil BIO eden najpomembnejših evropskih oblikovalskih dogodkov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in prvi tovrstni bienale na svetu.
Z BIO so Jugoslavija, Slovenija in Ljubljana postale prizorišča, kamor so ljudje prihajali, da bi se seznanili s stanjem oblikovanja na Zahodu in v Vzhodni Evropi. Zahodnoevropejci so na BIO prihajali iz radovednosti, da bi videli, kaj se dogaja za železno zaveso, Vzhodnoevropejci pa zato, ker je bila Jugoslavija edina država, v katero so lahko potovali. Tako je BIO zavzel odličen strateški položaj vmesnika in pogajalca med obema deloma Evrope, po analogiji pa je bil njegov ugled visok na obeh straneh.
Zasnova razstave za BIO1, 1964
Foto: arhiv MAO
Namen bienala je bil spodbujati in pospeševati razvoj jugoslovanske industrijske proizvodnje, vplivati na izmenjavo dobro oblikovanih industrijskih predmetov in znanja na domačem in mednarodnem trgu ter z izobraževalnimi in informativnimi kampanjami dvigniti splošno raven uporabniških zahtev in dobrega okusa.
Za potrebe te izmenjave in pospešitve razvoja oblikovanja v Sloveniji je bilo treba ustanoviti ustrezno institucijo, ki bi bila vodilo industriji pri prepoznavanju kompleksnosti industrijskega serijskega tržnega izdelka. V te namene bi moral biti prvotno ustanovljen Slovenski center za oblikovanje.
Čeprav številna prizadevanja za ustanovitev takšnega centra niso obrodila želenih sadov, pa so na srečo omogočila nastanek Bienala industrijskega oblikovanja in prav ta je v naslednjih desetletjih pogosto prevzemal naloge centra za industrijsko oblikovanje.
Del razstave za BIO5, 1973
Foto: arhiv MAO
Več kot štirideset let so razstave BIO sledile konceptu prvega bienala (BIO1, leta 1964), ko so bili predmeti razvrščeni po naslednjih kategorijah: pohištvo, svetila, tekstil, gostinska in gospodinjska oprema ter aparati, optični predmeti, elektrotehnični stroji in telekomunikacijske naprave, stroji, industrijski izdelki strojne industrije, športna oprema, igrače, arhitekturni detajli, transport, embalaža in vizualne komunikacije. Z odprtjem natečajev v različnih kategorijah je razstava BIO predstavila (industrijsko oblikovane) izdelke iz vsakdanjega, javnega, delovnega in domačega okolja z različnim pomenom in pomembnostjo v preteklih letih.
BIO7, 1977
Foto: MAO arhiv
Organizatorji prve razstave so želeli prikazati dialog med razstavljenimi predmeti in jih razporedili po razstavišču v kompozicijo, ki je poudarila ta primerjalni element z združevanjem predmetov ne glede na njihovo državo izvora. Razstava je imela tudi tekmovalni vidik. Mednarodna žirija je podelila nagrade: zlate medalje za najboljši izdelek, častna priznanja in nagrade za najboljše oblikovalske koncepte (slednja kategorija je bila uvedena z BIO4, leta 1971).
Zmagovalni projekti bienala so postali pomemben del arhiva Muzeja za arhitekturo in oblikovanje – MAO in prav ta arhiv je odličen vir ponazarjanja razvoja oblikovanja skozi leta.
Proizvajalci, oblikovalci in umetniki so za sodelovanje pri prvi razstavi BIO1 sprva sami predlagali svoja dela ali pa so bili k sodelovanju povabljeni s strani organizacijskega odbora bienala. Na zahtevo in priporočilo oblikovalskih združenj pa so razstave od BIO2 (1966) pa vse do BIO20 (2006) temeljile na nacionalnih izborih, ki so jih za posamezne sodelujoče države pripravila njihova nacionalna oblikovalska združenja.
BIO11, 1986
Foto: MAO arhiv
Ob koncu prvega desetletja 21. stoletja se je koncept bienala postopoma spreminjal. BIO21 (2008) se je odpovedal nacionalnim selekcijam in s tem dal možnost prav vsem, da prijavijo svoja dela. Vsa dela je pregledal mednarodni izbirni odbor, nagrade pa je kot vedno podelila mednarodna žirija. Leta 2011 se je Bienale industrijskega oblikovanja preimenoval v Bienale oblikovanja, saj se je sama oblikovalska disciplina pospešeno radikalno spreminjala in se ni bilo več smiselno osredotočati le na področje industrijskega oblikovanja. BIO23 (2012) je bil prvi kurirani bienale (Margo Konings in Margriet Vollenberg), katerega tema je bila Razmerje v oblikovanju.
BIO23: Razmerja v oblikovanju, 2012
Foto: MAO arhiv
Proces ponovnega in korenitega premisleka koncepta bienala, ki je bil rezultat sodelovanja Jana Boelena in ekipe MAO, je bil izraz želje oblikovanja kot kreativne discipline, da preuči svoje mesto v družbi. Če se je Bienale industrijskega oblikovanja začel in zadnjih petdeset let prakticiral kritiko trivialnega s predstavitvijo izjemnega, je BIO 50 njegovo popolno nasprotje. Z uporabo trivialnega in realnega je kritika izjemnega in elitnega. Hkrati je BIO 50 poskus iskanja in odkrivanja izjemnega v vsakdanjem življenju. Kustos Jan Boelen je bil kritičen do vse večjega števila festivalov oblikovanja, zato je BIO spremenil v produkcijsko platformo. Njen okvir je sodelovanje.
BIO 50 je postal kompleksno, transformativno prizadevanje, ki si prizadeva okrepiti lokalne in mednarodne oblikovalske mreže, poiskati alternative izvedenim sistemom, v katerih lahko oblikovanje odigra pomembno vlogo, in ustvariti temelje za odporne strukture, ki se lahko razvijajo skozi čas, dlje od trajanja bienala.
BIO50: 3, 2, 1, TEST..., 2014
Foto: Alessandro Fonte