Produkcijska platforma

BIO 26 obravnava vprašanja, s katerimi se srečujejo primarne institucije za produkcijo in posredovanje znanja v naši družbi, kot so knjižnica, muzej, univerza in novinarska/medijska hiša. Znanost, akademski svet, mediji in novinarstvo že vse od dobe razsvetljenstva veljajo za štiri stebre resnice. V času širjenja dezinformacij, lažnih novic, postresnic in alternativnih dejstev pa bi te iste institucije prav lahko po krivem označili tudi za stebre prevare. Ne smemo namreč pozabiti, da je eno najpomembnejših vprašanj krize informacij prav vprašanje »resnice« in zanesljivih dejstev. Bistvo problema ni toliko v zmožnosti prepričati ljudi, da verjamejo v »napačno« stvar, kot je v zmožnosti prepričati ljudi, da dvomijo o »pravi« stvari. In to pomeni, da so zamajani temelji teh institucij.

Poleg štirih zgoraj omenjenih institucij smo k sodelovanju povabili še dodatni dve, ki sta s svojimi izzivi spodbudili ustvarjalnost udeležencev oblikovalskega maratona: botanični vrt s semensko banko in dom starejših občanov. Pri BIO 26 smo namreč

mnenja, da sta tudi ti dve instituciji stebra resnice in znanja v naši družbi – botanični vrt s svojim neprecenljivim poznavanjem rastlin, semen in narave, dom za ostarele pa s svojimi zelo izkušenimi prebivalci, ki lahko delijo svoje življenjske zgodbe in znanje. Mislimo, da je treba pri iskanju boljših načinov našega povezovanja tako s planetom kot tudi drug z drugim prisluhniti tudi tema dvema viroma znanja – naravi in starejšim prebivalcem.

Šest institucij je udeležencem predstavilo svoje izzive.
Šest najboljših projektov je dobilo finančna sredstva za nadaljnji razvoj v validirane prototipe, instalacije, storitve ali sisteme, ki so predstavljeni v okviru bienala oblikovanja med 14. novembrom 2019 in 9. februarjem 2020.

Izbrani projekti so predstavljeni v nadaljevanju.

Kustosa

Thomas Geisler
Avstrijski kustos in kulturni producent Thomas Geisler je bil kustos mednarodnih razstav za Dunajski bienale (2015 in 2017), londonski Bienale oblikovanja (2016 in 2018), Muzej oblikovanja Vitra in mnoge druge. Je direktor Muzeja dekorativnih umetnosti, ki deluje v okviru Državnih umetniških zbirk mesta Dresden (SKD). Predtem je bil zaposlen kot direktor delovnega prostora Werkraum Bregenzerwald – podjetniško-obrtniške pobude iz regije Bregenzerwald, kjer je bil zadolžen za razstave in druge pobude, ki združujejo inovativno obrtništvo z oblikovanjem in arhitekturo. Bil je tudi kustos in vodja oblikovalske zbirke Muzeja za uporabno umetnost (MAK) na Dunaju. Imel je ključno vlogo pri ustanovitvi fundacije Victorja J. Papaneka na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju in je eden od ustanoviteljev Dunajskega tedna oblikovanja.

Aline Lara Rezende
Kustosinja, oblikovalka in novinarka Aline Lara Rezende je v preteklosti sodelovala s Paolo Antonelli v pionirskem oddelku newyorške MoME, znanem kot MoMA R & D – kuratorski pobudi, ki želi raziskati potenciale in odgovornosti muzejev kot javnih akterjev ter katere vizija je vzpostavitev kulturnih ustanov kot razvojnoraziskovalnih oddelkov družbe. Sodelovala je tudi s tokijskima Nacionalnim umetniškim centrom in Muzejem sodobne umetnosti, s Centrom za umetnost Yerba Buena iz San Francisca, z bienalom v São Paulu ter z Muzejem oblikovanja Vitra. Je soustanoviteljica organizacije SALOON Wien, mreže Dunajčank, ki delujejo na področju umetnosti. Kot novinarka kritično obravnava dogajanje na stičišču oblikovanja in kulturnih premikov. Njeni prispevki so bili objavljeni v številnih mednarodnih publikacijah.