29. bienale oblikovanja (BIO 29) bo potekal med 19. novembrom 2026 in 4. aprilom 2027. Organizirata ga Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v sodelovanju s Centrom za kreativnost (CzK). BIO 29 z naslovom Mehka polja proučuje, kako je mogoče znanje, vključeno v raziskovalna, industrijska in infrastrukturna okolja, z oblikovalsko prakso odpreti, preusmeriti in ponovno razporediti.

Produkcijska platforma je eden od osrednjih okvirov BIO 29, ki podpira nove oblikovalske raziskovalne projekte, razvite v Sloveniji v sodelovanju z lokalnimi strokovnjaki, institucionalnimi partnerji, akterji iz industrije in skupnostmi. Ponuja prilagodljivo strukturo za sodelovanje, obiske lokacij in izmenjavo znanja, pri čemer poudarja situirano eksperimentiranje in kolektivno učenje.

K prijavi vabimo lokalne in regionalne oblikovalce ter interdisciplinarne strokovnjake, ki delajo individualno ali kolektivno. Izbrani projekti vključujejo spletno sodelovanje ter sodelovanje na kraju samem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani med marcem in novembrom 2026. Platforma ponuja prilagodljivo strukturo za sodelovanje, obiske na terenu in izmenjavo znanja, pri čemer poudarja kontekstualno eksperimentiranje in kolektivno učenje. Prijave so odprte do 26. februarja 2026.

IZHODIŠČA

Oblikovalci so vabljeni, da izberejo konkreten primer v Sloveniji kot izhodišče za svoj predlog. Da bi ta proces podprli, kuratorski okvir uvaja pet področij kot izhodišča in vire navdiha za raziskovanje potenciala oblikovalskih praks v okviru Mehkih polj. Vabljeni k povezavi z enim od njih: ekotehnična prepletenost, industrijski cikli, mejne infrastrukture, vzdrževanje ali režimi izkušenj.

Ekotehnična prepletenost
Vabimo oblikovalce, ki jih še posebej zanima delo z [neustreznimi] prevodi: s situacijami, kjer se živi sistemi in tehnični sistemi razvijajo skupaj s podatki, orodji in praksami upravljanja, kjer se ekološki procesi in tehnične meritve razhajajo, prekrivajo ali preoblikujejo z oblikovanjem.

Ekotehnične prepletenosti oblikovalce vabijo k raziskovanju, kako ekološki in tehnični sistemi soustvarjajo pogoje z opazovanjem, merjenjem, modeliranjem in materialnim poseganjem. To vključuje okoljski monitoring, senzorje, satelitske posnetke, podatkovne platforme ali orodja, ki se uporabljajo v gozdarstvu, kmetijstvu, mestih in podnebnih raziskavah. Oblikovanje se ukvarja s tem, kako življenjska okolja postanejo podatki, storitve, orodja in odločitve ter kako ti v zameno oblikujejo okolja, telesa in materiale. V Sloveniji se to lahko nanaša na gozdove in proizvodnjo lesa, reke in kraške sisteme, spremljanje biotske raznovrstnosti, pametne urbane in podeželske projekte ter podnebne ali energetske infrastrukture.

Industrijski cikli

Vabimo oblikovalce, ki jih še posebej zanima delo z [ne]skladji: kjer naravni cikli, lokalni in globalni procesi ter industrijski časovni razporedi in oblikovalske prakse postanejo asinhroni, sinhroni ali namerno ponovno usklajeni in kjer se s tem odpirajo nove možnosti za oblikovanje.

Industrijski cikli oblikovalce vabijo, da delajo z ritmi, ponovitvami in vzorci proizvodnje. Proučujejo, kako se materiali, energija in delovna sila premikajo v ciklih pridobivanja, proizvodnje, distribucije, uporabe in odstranjevanja. Oblikovanje se ukvarja z industrijsko fragmentacijo, tovarnami, stroji in standardi ter z napetostmi med lokalnimi vrednotami in globalnimi dobavnimi verigami. V Sloveniji se to lahko nanaša na lokalne tovarne in proizvodne linije, načine proizvodnje in prenose nalog na zunanje izvajalce, prihodnost postindustrijskih mest, rastoče storitvene panoge, umetno inteligenco, razvoj alternativnih materialov, uporabo recikliranih materialov ali industrijsko dediščino.

Mejne infrastrukture

Vabimo oblikovalce, ki jih še posebej zanima delo z [neustreznimi] konfiguracijami: kjer so tokovi teles, blaga in podatkov blokirani, filtrirani ali usmerjeni z mejami, črnimi skrinjicami in pragovi ter kjer tehnični, pravni in prostorski posegi te nadzore krepijo, zaobidejo ali na novo oblikujejo.

Mejne infrastrukture oblikovalce vabijo, da raziskujejo fizične meje in trgovske poti, šifrirane naprave, lastniške tehnologije, patente in druge oblike ograjevanja. Oblikovanje se ukvarja z infrastrukturami mobilnosti, nadzora in dostopa v političnih, ekoloških in industrijskih okoljih. V Sloveniji se to lahko nanaša na schengenske meje in trgovinske koridorje, Luko Koper in logistične cone, trge, podatkovne centre, komunikacijska omrežja, energetsko in prometno infrastrukturo ter zaprte industrijske procese ali tehnološke črne skrinjice. Oblikovalci so vabljeni, da z njimi delajo kot z materialom: njihovimi pravili, omejitvami, vmesniki in točkami trenja.

Vzdrževanje

Vabimo oblikovalce, ki jih še posebej zanima delo z [dis]kontinuitetami: kjer se sistemi, orodja, znanja, prakse in vrednote ohranjajo ali propadajo ter kjer lahko oblikovanje pomaga oblikovati, preizpraševati ali preusmerjati tisto, kar se nadaljuje, kar se opušča in kar se ponovno uvede s praksami skrbi, vzdrževanja in etične odgovornosti.

Vzdrževanje oblikovalce vabi, naj se osredotočijo na popravila in stalno delo kot oblikovalske prakse, ki podpirajo načine življenja in kontinuiteto. Raziskuje, kako sistemi delujejo naprej z vzdrževanjem, upravljanjem in kolektivnim delovanjem. Oblikovanje se ukvarja z javnimi storitvami, varstvom okolja, toksičnostjo, človekovimi pravicami, spominom delavcev, dediščino ali vsakdanjo infrastrukturo. V Sloveniji se to lahko nanaša na jame in občutljive ekosisteme, gozdove in vodne sisteme, arhive in dediščinske lokacije, promet, stanovanja ali javni prostor. Oblikovalci so vabljeni, da delajo s temi sistemi kot z materialom: njihovimi rutinskimi postopki, protokoli, oblikami lastništva in živim delom ter napetostmi med ohranjanjem, uporabo in spremembami.

Režimi izkušenj

Vabimo oblikovalce, ki jih posebej zanima delo z [neustreznimi] konfiguracijami: kjer se čustva, zaznave, pozornost in identiteta oblikujejo, merijo in monetizirajo s platformami in medijskimi sistemi ter kjer oblikovanje te režime krepi, preusmeri ali zmoti.

Režimi izkušenj oblikovalce vabijo, da raziskujejo blagovne znamke, oglaševanje, simulacije in igre, inženiring vzdušij, turistične znamenitosti, gradnjo svetov in digitalne storitve, ki oblikujejo način, kako se dojemajo in uporabljajo kraji, izdelki in identitete. Oblikovanje navigira med vmesniki, boti, podobami in pripovedmi, ki organizirajo pozornost in spreminjajo dojemanje v vrednost. V Sloveniji se to lahko nanaša na turizem, kratkoročni najem in blagovno znamko kraja, digitalne storitve, industrijo iger in CGI, družbene medije ter kulturne ali komercialne platforme. Oblikovalci so vabljeni, da delajo s temi sistemi kot z materialom: njihovimi jeziki, vizualnimi komunikacijami, algoritmi in avtomatiziranimi povratnimi zankami, čustvenimi scenariji in trenji med fizičnimi in virtualnimi izrazi.


Predlogi oblikovalcev morajo:

• biti trdno zasnovani na dejanskem primeru v Sloveniji kot kontekstu za raziskovanje, sodelovanje, eksperimentiranje z oblikovanjem, proizvodnjo in/ali aktiviranjem;