Skupno znanje

Osrednja tema letošnjega bienala oblikovanja, ki bo potekal pod naslovom Skupno znanje, je kriza na področju informacij. Naša prva naloga je izbrati šest projektov, ki bodo predstavljeni v okviru bienala. Pozivamo vas, da se nam pridružite na intenzivnem ustvarjalnem oblikovalskem maratonu ter sodelujete pri ustvarjanju vrhunskih in prelomnih idej za projekte.

Oblikovalski maraton

S pomočjo izzivov, ki jih bomo predstavili na oblikovalskem maratonu, bomo obravnavali vprašanja, s katerimi se srečujejo primarne institucije za produkcijo in posredovanje znanja v naši družbi, kot so knjižnica, muzej, univerza in novinarska/medijska hiša. Znanost, akademski svet, mediji in novinarstvo že vse od dobe razsvetljenstva veljajo za štiri stebre resnice. V času širjenja dezinformacij, lažnih novic, postresnic in alternativnih dejstev pa bi te iste institucije prav lahko po krivem označili tudi za stebre prevare. Ne smemo namreč pozabiti, da je eno najpomembnejših vprašanj krize informacij prav vprašanje »resnice« in zanesljivih dejstev. Bistvo problema ni toliko v zmožnosti prepričati ljudi, da verjamejo v »napačno« stvar, kot je v zmožnosti prepričati ljudi, da dvomijo o »pravi« stvari. In to pomeni, da so zamajani temelji teh institucij!

Poleg štirih zgoraj omenjenih institucij smo k sodelovanju povabili še dodatni dve, ki bosta s svojimi izzivi spodbudili ustvarjalnost udeležencev oblikovalskega maratona: botanični vrt s semensko banko in dom starejših občanov. Pri BIO 26 smo namreč mnenja, da sta tudi ti dve instituciji stebra resnice in znanja v naši družbi – botanični vrt s svojim neprecenljivim poznavanjem rastlin, semen in narave, dom za ostarele pa s svojimi zelo izkušenimi prebivalci, ki lahko delijo svoje življenjske zgodbe in znanje. Mislimo, da je treba pri iskanju boljših načinov našega povezovanja tako s planetom kot tudi drug z drugim prisluhniti tudi tema dvema viroma znanja – naravi in starejšim prebivalcem.
Vseh šest institucij bo predstavilo izzive, med katerimi lahko izberete enega za sodelovanje pri oblikovalskem maratonu. Izzive na kratko predstavljamo v nadaljevanju.

Izziv 1: Stare strukture, nove funkcije

Večina knjižnic je zgrajenih v skladu s standardi, ki so veljali v času, ko računalniki in dostop do interneta še niso bili tako razširjeni kot danes. Od takrat so knjižnice doživele številne preobrazbe tako v smislu funkcije kot tudi splošnega dojemanja institucije in javnega prostora.

Naš izziv za vas je, da preoblikujete stare strukture in predlagate nove prostorske rešitve, organizacijske oblike in storitve, ki bodo olajšale prenos informacij do sodobnega uporabnika knjižnice.

Prijavi se

Narodna in univerzitetna knjižnica zbira, obdeluje, hrani, varuje in ohranja pisno kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda ter prebivalcem Slovenije in drugih držav omogoča dostop do znanja in slovenske kulture. V sodelovanju z domačimi in tujimi knjižnicami zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter uporabnikom v procesu ustvarjanja novega znanja pomaga pri iskanju, izbiri, vrednotenju in uporabi informacijskih virov na različnih nosilcih zapisa, v različnih oblikah in različnih jezikih. S svojimi zbirkami in storitvami podpira delo Univerze v Ljubljani in drugih visokošolskih zavodov. Je središče znanja, namenjeno vseživljenjskemu izobraževanju slovenskega prebivalstva, dvigu njegove kulturne in izobrazbene ravni ter informacijske pismenosti. Z raziskovalno, razvojno in izobraževalno dejavnostjo aktivno sooblikuje slovenski knjižnični sistem ter prispeva k teoretičnim in praktičnim spoznanjem v bibliotekarski in informacijski znanosti.

NUK

Commonplace Studio Commonplace Studio

V amsterdamskem studiu Commonplace Studio svoje delo združujeta oblikovalec Jon Stam (Kanada, 1984) in inženir programske opreme Simon de Bakker (Nizozemska, 1979). Razvijata projekte, ki se gibljejo v polju avtobiografskega in družbenega spomina. Njuna dela pogosto raziskujejo načine za uokvirjanje digitalne vsebine, in sicer tako, da črpajo iz pomenljivih digitalnih ali neoprijemljivih stvari ter jih spreminjajo v materialne interakcije. Studio je bil na razstavi Design Miami/Basel prejemnik nagrade Designers of the Future in od takrat sodeluje z mednarodnimi muzeji in centri sodobne umetnosti ter z belgijsko oblikovalsko galerijo Victor Hunt.

Commonplace Studio

Žiga Cerkvenik Žiga Cerkvenik

V Narodni in univerzitetni knjižnici je odgovoren za koordinacijo mednarodne dejavnosti, za spletne vsebine NUK in družbena omrežja knjižnice ter za organizacijo in izvedbo dogodkov, ogledov in različnih promocijskih dejavnosti. V okviru svojega dela pripravlja razstave, spletne razstave ter kratke dokumentarne in promocijske filme. Od leta 2017 kot predstavnik slovenske knjižničarske zveze sodeluje v globalni razpravi o prihodnosti knjižnic, ki poteka pod okriljem mednarodne zveze IFLA.

Irena Eiselt Irena Eiselt

V Narodni in univerzitetni knjižnici deluje kot vodja Zbirke serijskih publikacij in je predstojnica Enote posebnih zbirk. Pri raziskovanju se osredotoča na zgodovino slovenske fotografije in zgodovinskega časopisja. Njeno primarno področje delovanja v zbirki je koordinacija dela pri pridobivanju in evidentiranju knjižničnega gradiva ter posredovanju knjižničnega gradiva in bibliografskih informacij uporabnikom. Ukvarja se tudi s prenovo organizacijskih in konceptualnih modelov prostorov, namenjenih uporabnikom v NUK.

Janko Klasinc Janko Klasinc

V Narodni in univerzitetni knjižnici deluje kot vodja Službe za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice. Njegova primarna področja delovanja zajemajo predvsem koordinacijo in razvoj postopkov digitalizacije knjižničnega gradiva v fizični obliki, trajno ohranjanje digitalnih virov, zajem in arhiviranje slovenskih spletnih publikacij (vključno s spletnimi mesti), upravljanje portala Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si) ter razvoj naprednih rešitev za dostop in uporabo pisne kulturne dediščine v spletnem okolju.

Izziv 2: Pomembna spletna/nespletna izkušnja

Muzeji so v obdobju intenzivne digitalizacije ustvarili ogromne količine gradiva v digitalni obliki. Muzej prihodnosti naj bi ponudil celovito in ustvarjalno integracijo fizičnega in digitalnega prostora, do katerega bi lahko dostopali ne samo njegovi uporabniki, ampak tudi širša družba.

Prednostna naloga muzejev je omogočanje javnega dostopa do njihovih zbirk. Pri tem izzivu iščemo nove načine dostopa do muzejskih zbirk in njihove uporabe, ki bi presegali preprosti koncept digitalnega iskalnika po zbirki in identifikacijo predmetov v zbirki s pomočjo bogate zbirke metapodatkov.

Še več, zanimajo nas načini, kako odpreti digitalne podatke, ne samo kot raziskovalne informacije, ampak kot fizično izkušnjo, z namenom spodbujanja uporabe in razumevanja arhivov in zbirk s strani javnosti.

Prijavi se

Moderna galerija je nacionalni muzej, ki deluje na področju dveh vsebinskih sklopov – moderne in sodobne umetnosti. Ustanovljena je bila leta 1948 kot muzej moderne umetnosti. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je postajala vse bolj aktivna povezovalka lokalnega prostora z mednarodnim, še zlasti srednje- in vzhodnoevropskim kontekstom. Od leta 2011 Moderna galerija deluje na dveh lokacijah, v matični hiši Moderne galerije (MG+) v središču mesta in v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM), ki domuje v obnovljenih prostorih nekdanje vojašnice. Koncept muzeja, za kakršnega se zavzema Moderna galerija, sledi lastni poti in se upira obstoječim hegemonim modelom. V prelomnih devetdesetih letih Moderna galerija ni hotela postati postmoderni muzej senzacij in intenzivnih doživetij; na pragu novega tisočletja je že razvila koncept muzeja umetnosti, ki zagovarja pluralnost narativov in prioritete lokalnih prostorov, ki z lastnim simbolnim kapitalom vstopajo v enakovredne dialoge z drugimi prostori.

MG+MSUM

Paolo Patelli Paolo Patelli

Arhitekt Paolo Patelli deluje na področjih oblikovanja, umetniškega in akademskega raziskovanja ter poučevanja. Je izredni predavatelj na Akademiji za oblikovanje v Eindhovnu (»Places and Traces«) ter predavatelj na Akademiji Willema de Kooninga v Rotterdamu. Doktoriral je na Politehniki v Milanu. V letu 2017/18 je bil gostujoči umetnik na Akademiji Jana van Eycka v Maastrichtu. Živi in dela med Amsterdamom in Italijo, z razstavami, predavanji in publikacijami pa je dejaven na mednarodnem področju.

Paolo Patelli

Ida Hiršenfelder Ida Hiršenfelder

Ida Hiršenfelder (1977) je arhivistka in zvočna umetnica. Zaposlena je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM), ukvarja pa se s projekti, povezanimi z digitalnimi arhivi: je koordinatorka in urednica Mrežnega muzeja, repozitorija sodobne AV-umetnosti, članica uredniškega odbora platforme L'Internationale Online in sokustosinja Slovarja skupnega znanja. Pred tem (2007–2013) je bila digitalna arhivistka pri Zavodu za sodobno umetnost (SCCA-Ljubljana). Ukvarja se s temami, kot so medijska arheologija, časovnost ter arhivi in njihovo izginevanje.

Izziv 3: K novi ergonomiji učenja

Univerze praviloma razumemo kot središča znanja in razvoja v skupnosti, ki z usposabljanjem nove delovne sile skrbijo za močan trg dela. Kot izobraževalne institucije pa bi lahko imele tudi pomembno vlogo pri ustvarjanju aktivnih in izobraženih državljanov!
Pri tem izzivu od vas pričakujemo ponovni premislek tradicionalne pedagogike in šolstva ter tega, kako in kje potekajo učni in izobraževalni procesi. Zanima nas preoblikovanje teh učnih in izobraževalnih praks ter prostorov (fizičnih in virtualnih), v katerih te prakse potekajo.
Z drugimi besedami, zanimajo nas inovativni in ustvarjalni pristopi k uporabi obstoječe infrastrukture ter kombinacije spletnih in nespletnih okolij, ki bi spodbujale skupinsko delo, skupnostnega duha in državljansko (ter tudi profesionalno) udejstvovanje študentov.

Prijavi se

Univerza v Ljubljani je najstarejša in največja visokošolska ter znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji; ustanovljena je bila leta 1919. Danes jo v okviru več kot 40 dodiplomskih in podiplomskih študijev obiskuje skoraj 40.000 študentov, zaposluje pa več kot 5800 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov ter strokovnih in administrativnih sodelavcev, in sicer na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. Univerza v Ljubljani je osrednja in največja izobraževalna ustanova v Sloveniji, hkrati pa je – s 30 odstotki vseh registriranih raziskovalcev – tudi osrednja in največja raziskovalna institucija v Sloveniji. Osrednje pedagoško mesto zavzema tudi zato, ker izvaja javno službo na področjih, ki so posebnega družbenega pomena in zagotavljajo ohranjanje narodne identitete. Univerza v Ljubljani je na t. i. šanghajski lestvici (ARWU) uvrščena med 400 najboljših univerz, po Timesovi svetovni lestvici pa sodi med najboljše 3 odstotke univerz na svetu.

UL

Apolonija Šušteršič Apolonija Šušteršič

Apolonija Šušteršič je arhitektka in vizualna umetnica. Ukvarja se s kritično analizo prostora, pri čemer se osredotoča predvsem na procese in razmerja med ustanovami, kulturnimi politikami, urbanizmom in arhitekturo. Njeno delo je vpeto v interdisciplinarni diskurz in pogosto vključuje sodelovanje z drugimi strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Doktorirala je na Umetniški akademiji Malmö Univerze v Lundu na Švedskem, svoj umetniški in arhitekturni studio pa vodi v Oslu na Norveškem in v Ljubljani. Je profesorica za vizualno umetnost na oselski Državni akademiji za umetnost in vodja podiplomskega študijskega programa (MFA) Umetnost in javni prostor.

Apolonija Šušteršič

Tomaž Deželan Tomaž Deželan

Tomaž Deželan je pomočnik generalnega sekretarja Univerze v Ljubljani, izredni profesor politologije in raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Po koncu doktorskega študija se je posvetil raziskovalni karieri, v okviru katere je koordiniral več kot petnajst temeljnih in uporabnih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov. Pri Evropski komisiji je nosilec katedre Jeana Monneta za izobraževanje na področju državljanstva. Trenutno je koordinator več kot desetih raziskovalnih projektov in med drugim glavni raziskovalec pri programu Youth Progress Index.

Izziv 4: Akademija za življenje

Staranje populacije je pojav, s katerim se ne srečujejo samo evropske države, ampak je prisoten globalno. Izboljšane življenjske razmere se odražajo v daljši življenjski dobi in manjšem številu rojstev. Skupni imenovalec obeh je t. i. staranje družbe.

Zelo zanimivo je dejstvo, da programi za starejše v večjem številu pritegnejo ženske, pri čemer se postavlja naslednje vprašanje: kako več moških upokojencev spodbuditi k udeležbi pri prostočasnih in izobraževalnih aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju?

Neskladje med vedno večjimi pokojninskimi stroški in vedno manjšim številom zaposlenih, ki financirajo pokojnine, zahteva nove rešitve za družbeno organizacijo. Izziv v tem kontekstu je, kako lahko starostniki s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami in znanjem sodelujejo v družbi.

Prijavi se

Center aktivnosti Fužine (CAF) je v DSO Fužine pričel delovati v letu 2010, v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana pa je nosilec projekta druženja in aktivnosti za starejše. Starejšim prebivalcem ožjega in širšega lokalnega območja ponuja možnost druženja ter ohranjanja in vzpostavljanja socialnih mrež. Omogoča krepitev moči posameznika, razvijanje občutka pripadnosti in koristnosti ter razvijanje medsebojne pomoči. Članom v času po upokojitvi pomaga pri premagovanju stisk in občutkov nekoristnosti ter osamljenosti, ki nastopi ob prenehanju zaposlitve ali po izgubi bližnjih. Program je namenjen tudi vsem tistim, ki želijo z lastno aktivnostjo poskrbeti za svoje psihofizično počutje ter tako prispevati k večji kakovosti življenja in bogatenju ustvarjalnih življenjskih moči v času po upokojitvi.

CAF

Kathrina Dankl Kathrina Dankl

Kathrina Dankl je oblikovalka in raziskovalka. Po šolanju na področju industrijskega oblikovanja je na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju opravila doktorat iz antropologije oblikovanja. Njeno delo se giblje na stičišču med poučevanjem, raziskovanjem in oblikovalsko prakso. Studio Dankl oblikovanje šteje za socialno-kulturno raziskovanje, z jasnim ciljem: oblikovati produkt, storitev ali intervencijo, ki uporabnika prisili, da se sprašuje o svoji prihodnosti. Kathrina Dankl je trenutno izredna profesorica za področje oblikovanja blaginje na Šoli za oblikovanje v Koldingu na Danskem, pri svojem oblikovalskem delu pa se ta čas posveča narativnosti, kulturni dediščini in sooblikovanju zgodovine.

Kathrina Dankl

Monika Šparl Monika Šparl

Monika Šparl je v Domu starejših občanov Fužine zaposlena od leta 2007. Diplomirala je na Filozofski fakulteti UL, na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Po končanem študiju so jo v DSO Fužine zaposlili kot animatorko; leta 2010 je izdelala strategijo inovativnega projekta dnevnega centra z imenom Center aktivnosti Fužine (CAF) – središče druženja in aktivnosti za starejše, nastalega pod okriljem Mestne občine Ljubljana, ter prevzela tudi vodenje centra. Med izvajanjem svojega dela posebno pozornost posveča prepoznavanju potreb članov centra.

Matija Puškarič Matija Puškarič

Matija Puškarič je diplomiral na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Po končanem pripravništvu se je kot delovni terapevt zaposlil v fužinskem domu starejših občanov. Njegov cilj je pomagati varovancem, da se čim hitreje prilagodijo novemu življenjskemu okolju, in ustvariti pogoje, ki jim bodo omogočili kar največjo mero samostojnosti. S pomočjo drugih strokovnih sodelavcev uspešno vodi, načrtuje in organizira vse tovrstne dejavnosti, dogodke in projekte. Sodeluje tudi z različnimi izobraževalnimi ustanovami, kjer predava o delovni terapiji, kot mentor pa usmerja pripravnike na področju delovne terapije.

Monika Vrhovnik Hribar

Monika Vrhovnik Hribar je študij delovne terapije končala z diplomo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Je višja svetovalka na področju delovne terapije v Domu starejših občanov Fužine. S svojim delom in strokovnostjo pomaga varovancem pri opravljanju vsakdanjih dejavnosti, še posebej kadar sami ne zmorejo več samostojno skrbeti zase in se morajo učiti novih spretnosti, kot je npr. uporaba ortopedskih pripomočkov. Posebej jo zanima demenca, zato je tudi sodelovala pri oblikovanju koncepta dela za stanovalce z demenco in usposabljanju osebja doma za delo z njimi.

Izziv 5: Povezovanje rastlin in ljudi

Kljub splošnemu prepričanju, da so botanični vrtovi zgolj lepe in ekstravagantne zelene nepremičnine v središčih naših mest, je njihova funkcija ta, da popisujejo in vzdržujejo zbirko rastlin, značilnih za določeno državo.

Vaš izziv v tej »knjižnici rastlin« bo, da poiščete načine za digitalizacijo kataloga Index seminum (neke vrste Wikipedija rastlin) ter poskušate razširiti njegove zmožnosti tako, da bo lahko vseboval tudi informacije o rastlinah. Prav tako je treba domisliti načine združevanja in prikaza posameznih vnosov v seznam, s čimer naj bi Index seminum pridobil značaj učnega pripomočka in hkrati pripomočka za ohranjanje rastlin.

Naslednji izziv pa bo, da poiščete inovativne načine za urejanje stekleničk s semeni v banki semen ter tako odkrijete nove možnosti organizacijske porazdelitve, ki se ravna po določenih kategorizacijskih vzorcih.

Prijavi se

Ljubljanski botanični vrt je bil ustanovljen leta 1810, v času Ilirskih provinc, kot »Vrt domovinske flore« in hkrati oddelek pariške École Centrale ter je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji. Avtor njegove zasnove je njegov prvi direktor Franc Hladnik. Vrt od leta 1920 deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani. Od leta 1991 je zaščiten kot spomenik krajinske arhitekture. Glavne dejavnosti Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani so raziskovanje, pedagoško-didaktično delo in širjenje hortikulturnega znanja. Med njegovimi pomembnimi nalogami je tudi gojenje in raziskovanje slovenskih endemičnih rastlinskih vrst. Botanični vrt se ukvarja tudi z gojenjem rastlin, ki so v Sloveniji naravno ogrožene ali pa so celo izumrle, ter služi kot testno območje za izvajanje eksperimentov z rastlinami, ki jih je treba gojiti dlje časa. Vrt vsako leto zbira semena za lastne potrebe in za izmenjavo z drugimi botaničnimi vrtovi. Ima semensko banko, ki si vsako leto izmenja seznam semen z 293 drugimi vrtovi.

Botanični vrt

Futurefarmers Futurefarmers

Futurefarmers (Kmetovalci prihodnosti) so skupina umetnikov, aktivistov, kmetovalcev in arhitektov, ki jih druži želja po oblikovanju modelov sodelovanja, s katerimi bi na novo opredelili kulturo našega bivanja. Umetnica in oblikovalka Amy Franceschini je doslej razstavljala že v muzeju Guggenheim, na bienalu Whitney in v muzeju MoMA v New Yorku, v Muzeju moderne umetnosti v San Franciscu, v Kanadskem centru za arhitekturo in na beneškem arhitekturnem bienalu 2014. Lode Franken je arhitekt in filozof. Od leta 2005 poučuje na Inštitutu za napredno arhitekturo Katalonije v španski Barceloni.

Futurefarmers

Jože Bavcon Jože Bavcon

Dr. Jože Bavcon je direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani (od leta 1995). Ukvarja se z raziskovanjem slovenskega domorodnega rastlinstva in je avtor številnih monografij in člankov. Sodeloval je pri številnih projektih, med drugim pri gojenju ogroženih slovenskih rastlinskih vrst v nadomestnem habitatu in pri gojenju avtohtonih rastlin v nadomestnem habitatu. Leta 2015 je za svoj prispevek k ohranjanju rastlinskih vrst prejel mednarodno nagrado marsh.

Blanka Ravnjak Blanka Ravnjak

Mag. Blanka Ravnjak je od leta 2009 raziskovalka pri Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani in asistentka za botaniko. V letih 2010 in 2016 je organizirala srečanje konzorcija evropskih botaničnih vrtov, leta 2013 pa je vodila sodelovanje pri projektu milenijske semenske banke pod okriljem angleške ustanove Kew Gardens. Je avtorica različnih prispevkov o rastlinah, ki so bili objavljeni v številnih revijah, in soavtorica večih knjig o avtohtonih rastlinah. Trenutno sodeluje pri projektu Life NATURAVIVA, ki se ukvarja z zaščito biotske raznovrstnosti.

Izziv 6: Kredibilnost medijev in njihovo nelagodje

Čeprav so digitalne tehnologije okrepile povezljivost in hitro deljenje informacij iz številnih virov, so v enaki meri tudi okrnile verodostojnost novinarstva ter porušile njegov poslovni model. Tradicionalne novinarske hiše, ki smo jih nekoč imeli za trdnjave novic in vire zanesljivih, objektivnih in preverjenih informacij, so se danes znašle v nemirnih vodah in se trudijo za preživetje v nenehno spreminjajoči se, tako rekoč onesnaženi digitalni infosferi.

Zaradi širjenja lažnih novic, pomanjkanja ustreznih vratarjev ali filtrov, spletnih eho soban, ki so posledica algoritmov, ter nezmožnosti razlikovanja med dejstvi in fikcijo na socialnih omrežjih je verodostojnost informacij, ki jih najdemo na spletu in drugje, pod velikim vprašajem. Kako lahko na tej osnovi ponovno osmislimo novinarstvo in mu v očeh javnosti povrnemo nekdanji ugled? 

Internetni poslovni model ne podpira kakovostnega novinarstva. Resno novinarstvo, takšno, ki služi javnemu dobremu, izgublja svoj glas zaradi negotovih oblik financiranja in vedno manjšega deleža bralcev. V okviru tega izziva boste iskali načine za izboljšanje stanja na področju medijev ter raziskovali in predlagali rešitve za dejanske težave, s katerimi se srečujejo vse novinarske hiše.

Prijavi se

Časopis Delo je nastal leta 1959 z združitvijo Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice. Delo izhaja sedemkrat tedensko; nedeljska izdaja, Nedelo, je natisnjena že v soboto. Osrednje vodilo uredniške politike časnika Delo je verodostojnost. Njeno drugo vodilo pa je že od ustanovitve naprej odprtost v svet, kozmopolitskost. Čeprav je dopisniška mreža danes skrčena, ima Delo še vedno dopisnike v Berlinu, Bruslju, Beogradu, na Dunaju in v New Yorku, pa tudi specialistko, ki iz Evrope spremlja dogajanje na Kitajskem in v Aziji.  Na ugled Dela je najbolj vplivala uredniška drža v drugi polovici šestdesetih let, ko se je v časopisu odražala liberalizacija slovenske družbe, ter v času osamosvajanja, ko je Delo izbralo slogan Samostojen časnik za samostojno Slovenijo.  Med resnimi slovenskimi časniki ima Delo najvišjo naklado. Redna torkova priloga Ona je namenjena predvsem ženskam, petkova priloga Svet kapitala poslovni javnosti, Sobotna priloga pa je že od leta 1967 najpomembnejši slovenski mnenjski forum.  Založnik časopisa Delo je družba Delo, d.o.o.

Delo

Bureau d'études Bureau d'études

Bureau d'études (Léonore Bonaccini, Xavier Fourt) se že vse od svoje ustanovitve leta 2000 posveča kolektivnemu delu na področju umetnosti, teorije in raziskav, s posebnim poudarkom na kartografijah sodobnih političnih, družbenih in ekonomskih sistemov. Z odkrivanjem nevidnega ter kontekstualizacijo navidezno ločenih elementov znotraj večje celote te vizualizacije zanimanj in sodelovanj na novo določajo simbolnost nevidnega. Umetnika sta dejavna tudi na področju vzpostavljanja »prostorov družbenih eksperimentov« na podeželskih območjih, vodita revijo La Planete ter sta člana intermedijskega kolektiva umetnikov in biologov Aliens in Green.

Bureau d'études

Ali Žerdin Ali Žerdin

Ali Žerdin se z novinarstvom ukvarja že dobra tri desetletja. Med letoma 1986 in 1989 je delal kot novinar in urednik na Radiu Študent, 17 let je bil novinar in urednik tednika Mladina, med letoma 2006 in 2009 je urejal Dnevnikovo prilogo Objektiv, leto dni je bil odgovorni urednik Dnevnika, od leta 2010 pa ureja Sobotno prilogo časopisa Delo. Leta 2012 je kot sociolog doktoriral na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Je avtor več knjig, raziskovalno se ukvarja z omrežji družbene elite, ljubiteljsko pa zbira stare časopise.