Izziv # 2
Izziv # 4

Izziv #3: K novi ergonomiji učenja

Univerze praviloma razumemo kot središča znanja in razvoja v skupnosti, ki z usposabljanjem nove delovne sile skrbijo za močan trg dela. Kot izobraževalne institucije pa bi lahko imele tudi pomembno vlogo pri ustvarjanju aktivnih in izobraženih državljanov.

Univerza v Ljubljani je od udeležencev pričakovala ponovni premislek tradicionalne pedagogike in šolstva ter tega, kako in kje potekajo učni in izobraževalni procesi. Zanimalo jih je preoblikovanje teh učnih in izobraževalnih praks ter prostorov (fizičnih in virtualnih), v katerih te prakse potekajo.
Z drugimi besedami, zanimali so jih inovativni in ustvarjalni pristopi k uporabi obstoječe infrastrukture ter kombinacije spletnih in nespletnih okolij, ki bi spodbujale skupinsko delo, skupnostnega duha in državljansko (ter tudi profesionalno) udejstvovanje študentov.

Brain Food

Kuhinja kot samostojni univerzitetni program se spremeni v testni poligon za premislek o izobraževalnih izkušnjah in aktivacijo pozabljenih prostorov na kampusu. Program k sodelovanju vabi vse fakultete in akademije univerze, pa tudi člane civilne družbe. Hrana za možgane (Brain Food) je odprta kuhinja, ki deluje kot družabno vozlišče in prostor neformalnega učenja, v katerem hierarhije med študenti, profesorji in civilno družbo zbledijo. Skupaj s študenti bomo v procesu deljenega oblikovanja razvili prototip, s katerim bomo ljudi ozaveščali o tej izobraževalni platformi in pripomogli k večjemu poistovetenju z univerzo.

Group - K novi ergonomiji učenja

Gențiana Dumitrașcu (Romunija) ima doktorat iz arhitekture, ki ga je pridobila na univerzi za arhitekturo in urbanizem Ion Mincu v Bukarešti, kjer dela kot asistentka.  Izdala je že več svojih člankov o arhitekturi, nekatera svoja dela je tudi predstavila na konferencah in kongresih v Romuniji in tujini.
http://bit.ly/2YVECPK

Adrian Judt (Nemčija) je študiral na univerzi HCU v Hamburgu, v arhitekturni šoli ENSA Paris La Villette in na univerzi v Sheffieldu. S svojim delom prestopa meje med strokami, od urbanističnega načrtovanja k umetnosti in arhitekturi ter urbanističnim raziskavam. Poleg konceptualnega dela mu poučevanje na dunajski univerzi za tehnologijo omogoča razmislek o lastnem oblikovalskem pristopu v okviru akademskih diskurzov.
https://issuu.com/adrian.judt

Simon Platzgummer (Avstrija) je večdisciplinarni oblikovalec in umetnik. Industrijsko oblikovanje in umetnostno/oblikovalsko vzgojo študira na univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju. Njegovo delo sega od bolj klasičnega industrijskega oblikovanja do konceptualnega oblikovanja ter instalacij in umetniških del.

Andreja Pogačar (Slovenija) dela kot konstrukcijska oblikovalka embalaže.  Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je magistrirala iz industrijskega oblikovanja, na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani pa svoj študij nadaljuje z doktoratom. Zanima jo predvsem trajnostna embalaža.
https://www.linkedin.com/in/andrejapogacar/

Janja Štorgelj (Slovenija) je strokovnjakinja na področju marketinga z večletnimi izkušnjami na področju razvoja blagovnih znamk, predvsem uveljavljenih slovenskih blagovnih znamk. Na poslovni šoli predava marketing in je soustanoviteljica zadruge za marketing Dopamin.
http://bit.ly/2JvUbZ7

Apolonija Šušteršič
Apolonija Šušteršič

Apolonija Šušteršič je arhitektka in vizualna umetnica. Ukvarja se s kritično analizo prostora, pri čemer se osredotoča predvsem na procese in razmerja med ustanovami, kulturnimi politikami, urbanizmom in arhitekturo. Njeno delo je vpeto v interdisciplinarni diskurz in pogosto vključuje sodelovanje z drugimi strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Doktorirala je na Umetniški akademiji Malmö Univerze v Lundu na Švedskem, svoj umetniški in arhitekturni studio pa vodi v Oslu na Norveškem in v Ljubljani. Je profesorica za vizualno umetnost na oselski Državni akademiji za umetnost in vodja podiplomskega študijskega programa (MFA) Umetnost in javni prostor.

Apolonija Šušteršič

Tomaž Deželan
Tomaž Deželan

Tomaž Deželan je pomočnik generalnega sekretarja Univerze v Ljubljani, izredni profesor politologije in raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Po koncu doktorskega študija se je posvetil raziskovalni karieri, v okviru katere je koordiniral več kot petnajst temeljnih in uporabnih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov. Pri Evropski komisiji je nosilec katedre Jeana Monneta za izobraževanje na področju državljanstva. Trenutno je koordinator več kot desetih raziskovalnih projektov in med drugim glavni raziskovalec pri programu Youth Progress Index.

Univerza v Ljubljani je najstarejša in največja visokošolska ter znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji; ustanovljena je bila leta 1919. Danes jo v okviru več kot 40 dodiplomskih in podiplomskih študijev obiskuje skoraj 40.000 študentov, zaposluje pa več kot 5800 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov ter strokovnih in administrativnih sodelavcev, in sicer na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. Univerza v Ljubljani je osrednja in največja izobraževalna ustanova v Sloveniji, hkrati pa je – s 30 odstotki vseh registriranih raziskovalcev – tudi osrednja in največja raziskovalna institucija v Sloveniji. Osrednje pedagoško mesto zavzema tudi zato, ker izvaja javno službo na področjih, ki so posebnega družbenega pomena in zagotavljajo ohranjanje narodne identitete. Univerza v Ljubljani je na t. i. šanghajski lestvici (ARWU) uvrščena med 400 najboljših univerz, po Timesovi svetovni lestvici pa sodi med najboljše 3 odstotke univerz na svetu.

UL