Izziv # 4
Izziv # 6

Izziv #5: Povezovanje rastlin in ljudi

Kljub splošnemu prepričanju, da so botanični vrtovi zgolj lepe in ekstravagantne zelene nepremičnine v središčih naših mest, je njihova funkcija ta, da popisujejo in vzdržujejo zbirko rastlin, značilnih za določeno državo.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je udeležence izzval, da v tej »knjižnici rastlin« poiščejo načine za digitalizacijo kataloga Index seminum (neke vrste Wikipedija rastlin) ter poskušajo razširiti njegove zmožnosti tako, da bo lahko vseboval tudi informacije o rastlinah. Prav tako je bilo treba domisliti načine združevanja in prikaza posameznih vnosov v seznam, s čimer naj bi Index seminum pridobil značaj učnega pripomočka in hkrati pripomočka za ohranjanje rastlin.

Naslednji izziv pa je bil poiskati inovativne načine za urejanje stekleničk s semeni v banki semen ter tako odkriti nove možnosti organizacijske porazdelitve, ki se ravna po določenih kategorizacijskih vzorcih.

Mur-Mur-Murs From The Hi-Hi-Hills

Ustanovitev banke živih semen za transbotanični vrt bo poglobila vez med ljudmi in rastlinami, in sicer prek zbiranja mehkih podatkov, ki niso vključeni v tako imenovani index seminum (katalog semen). V projektu bomo razvili metodologijo in orodja za zbiranje podatkov. Viri podatkov so neregistrirano kolektivno znanje in osebne izkušnje. Zgodbe in situacije bodo prevedene v opredmeteno obliko in vpisane v obstoječo strukturo botaničnega vrta. Bi banka živih semen namesto posameznih vrst rastlin lahko odsevala njihovo »prijateljstvo« in medsebojno povezanost?

Group - Povezovanje rastlin in ljudi

Kamila Kantek (Poljska) je na School of Form v Poznanu študirala načrtovanje procesov, trenutno pa na Inštitutu Sandberg v Amsterdamu študira po programu The Commoners’ Society. Kot večdisciplinarna oblikovalka se ukvarja s projektom, ki izboljšano resničnost in virtualno resničnost združuje z okoljskimi opažanji.
http://kamilakantek.com

Marcin Liminowicz (Poljska) je večdisciplinarni umetnik, ki deluje predvsem na področju videoumetnosti, fotografije in založništva. Je absolvent centra za komunikacijske raziskave Fabrica v italijanskem Trevisu, trenutno pa študira na inštitutu za kreativno fotografijo v Opavi (Češka). Liminowicz je član koletiva Krzak, neprofitnega, skupnostno vodenega vrta in kulturnega prostora v Varšavi, ki izdaja revijo Krzak Papier.
https://www.mliminowicz.com/

Olga Roszkowska (Poljska) je fotografinja in videastka. Trenutno končuje magistrski študij fotografije in družbe na kraljevi akademiji lepih umetnosti v Haagu. Je tudi članica kolektiva Krzak, ki skrb za okolje prenaša v umetnost in kulturo ter v vsakodnevno prakso.
http://www.krzakpapier.pl/

Pola Salicka (Poljska) je umetnica in oblikovalka ter končuje magistrski študij industrijskega oblikovanja na univerzi v Lundu. Pomaga pri koordinaciji skupnostnega vrta v Lundu. Leta 2017 je sodelovala pri BIO 25 – Daleč, tako blizu. Je tudi članica kolektiva Krzak.
http://www.krzakpapier.pl/

Simona Volaj Rakušček (Slovenija) je pravnica z dolgoletnimi izkušnjami v bančništvu, kot pravna svetovalka je tajnica na Arbitražnem sodišču za šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Je tudi častna generalna konzulka Kraljevine Tajske v Sloveniji in članica izvršnega odbora Slovenskega konzularnega zbora.

Futurefarmers
Futurefarmers

Futurefarmers (Kmetovalci prihodnosti) so skupina umetnikov, aktivistov, kmetovalcev in arhitektov, ki jih druži želja po oblikovanju modelov sodelovanja, s katerimi bi na novo opredelili kulturo našega bivanja. Umetnica in oblikovalka Amy Franceschini je doslej razstavljala že v muzeju Guggenheim, na bienalu Whitney in v muzeju MoMA v New Yorku, v Muzeju moderne umetnosti v San Franciscu, v Kanadskem centru za arhitekturo in na beneškem arhitekturnem bienalu 2014. Lode Franken je arhitekt in filozof. Od leta 2005 poučuje na Inštitutu za napredno arhitekturo Katalonije v španski Barceloni.

Futurefarmers

Jože Bavcon in Blanka Ravnjak
Jože Bavcon in Blanka Ravnjak

Dr. Jože Bavcon je direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani (od leta 1995). Ukvarja se z raziskovanjem slovenskega domorodnega rastlinstva in je avtor številnih monografij in člankov. Sodeloval je pri številnih projektih, med drugim pri gojenju ogroženih slovenskih rastlinskih vrst v nadomestnem habitatu in pri gojenju avtohtonih rastlin v nadomestnem habitatu. Leta 2015 je za svoj prispevek k ohranjanju rastlinskih vrst prejel mednarodno nagrado Marsh.

Mag. Blanka Ravnjak je od leta 2009 raziskovalka pri Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani in asistentka za botaniko. V letih 2010 in 2016 je organizirala srečanje konzorcija evropskih botaničnih vrtov, leta 2013 pa je vodila sodelovanje pri projektu milenijske semenske banke pod okriljem angleške ustanove Kew Gardens. Je avtorica različnih prispevkov o rastlinah, ki so bili objavljeni v številnih revijah, in soavtorica večih knjig o avtohtonih rastlinah. Trenutno sodeluje pri projektu Life NATURAVIVA, ki se ukvarja z zaščito biotske raznovrstnosti.

Ljubljanski botanični vrt je bil ustanovljen leta 1810, v času Ilirskih provinc, kot »Vrt domovinske flore« in hkrati oddelek pariške École Centrale ter je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji. Avtor njegove zasnove je njegov prvi direktor Franc Hladnik. Vrt od leta 1920 deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani. Od leta 1991 je zaščiten kot spomenik krajinske arhitekture. Glavne dejavnosti Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani so raziskovanje, pedagoško-didaktično delo in širjenje hortikulturnega znanja. Med njegovimi pomembnimi nalogami je tudi gojenje in raziskovanje slovenskih endemičnih rastlinskih vrst. Botanični vrt se ukvarja tudi z gojenjem rastlin, ki so v Sloveniji naravno ogrožene ali pa so celo izumrle, ter služi kot testno območje za izvajanje eksperimentov z rastlinami, ki jih je treba gojiti dlje časa. Vrt vsako leto zbira semena za lastne potrebe in za izmenjavo z drugimi botaničnimi vrtovi. Ima semensko banko, ki si vsako leto izmenja seznam semen z 293 drugimi vrtovi.

Botanični vrt