Izziv # 5
Izziv # 1

Izziv #6: Kredibilnost medijev in njihovo nelagodje

Čeprav so digitalne tehnologije okrepile povezljivost in hitro deljenje informacij iz številnih virov, so v enaki meri tudi okrnile verodostojnost novinarstva ter porušile njegov poslovni model. Tradicionalne novinarske hiše, ki smo jih nekoč imeli za trdnjave novic in vire zanesljivih, objektivnih in preverjenih informacij, so se danes znašle v nemirnih vodah in se trudijo za preživetje v nenehno spreminjajoči se, tako rekoč onesnaženi digitalni infosferi.

Zaradi širjenja lažnih novic, pomanjkanja ustreznih vratarjev ali filtrov, spletnih eho soban, ki so posledica algoritmov, ter nezmožnosti razlikovanja med dejstvi in fikcijo na socialnih omrežjih, je verodostojnost informacij, ki jih najdemo na spletu in drugje, pod velikim vprašajem. V časopisu Delo so se vprašali, kako je mogoče na tej osnovi ponovno osmisliti novinarstvo in mu v očeh javnosti povrniti nekdanji ugled.  

Internetni poslovni model ne podpira kakovostnega novinarstva. Resno novinarstvo, takšno, ki služi javnemu dobremu, izgublja svoj glas zaradi negotovih oblik financiranja in vedno manjšega deleža bralcev. V okviru tega izziva so udeleženci iskali načine za izboljšanje stanja na področju medijev ter raziskovali in predlagali rešitve za dejanske težave, s katerimi se srečujejo vse novinarske hiše.

Archive Lab

V dobi informacij so digitalni mediji povzročili pravo poplavo informacij nizke kakovosti. Posledično si tradicionalni časopisi mukoma prizadevajo za pridobivanje in prepričevanje bralcev mlajših generacij. Laboratorij arhivskih novic (Archive Lab) časopisa Delo je odprta sodelovalna raziskovalna platforma, ki črpa iz arhiva časopisne hiše Delo in ponuja nove poglede na trenutne dogodke, tako da jih primerja s preteklostjo. Rezultati se nato objavijo v obliki, ki je glede na obravnavano tematiko in zaključke raziskave najprimernejša ter omogoča nadaljnje angažiranje javnosti.

Group - Kredibilnost medijev in njihovo nelagodje

Maxime Benvenuto (Nizozemska) je raziskovalec na področju oblikovanja in glavni kustos fundacije We Are. Študiral je na akademiji za oblikovanje v Eindhovnu, kjer se je specializiral za barvne študije. Ustanovil je studio, ki se ukvarja z raziskovalnimi in oblikovalskimi projekti, in se osredotoča na področja, povezana s politiko, demokracijo, pravom in novinarstvom.
http://maximebenvenuto.com

Petra Matić (Hrvaška) je diplomirala iz fonetike in skandinavistike, zdaj pa je na univerzi v Zagrebu magistrska študentka muzeologije in upravljanja dediščine. Je humanitarna terenska koordinatorka in menedžerka v kulturi. Trenutno kot arhivska pomočnica sodeluje pri projektih Media Museum (Muzej medijev) in Nikola Tesla – migrant.
https://www.linkedin.com/in/maticpetra/

Mateja Mlinarič (Slovenija) je diplomirala na Fakulteti za socialno delo, kjer trenutno zaključuje magistrski modul Socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola. Kot strokovna sodelavka je zaposlena na Gerontološkem društvu Slovenije ter kot programska vodja v Food Hubu Kucha. 
https://www.linkedin.com/in/mateja-mlinari%C4%8D-a2b08397/ 

José Pérez (Čile) je član kolektiva Arcada Media, ki je bil ustanovljen leta 2010 v Santiagu. Kolektiv Arcada je arhitekturna praksa, ki načrtuje natečaje ter razvija publikacije in pretočne prenose. Arcada trenutno ureja knjigo intervjujev z izstopajočimi arhitekti in umetniki.
http://arcada.media/

Zuzanna Zgierska (Nizozemska) je študentka grafičnega oblikovanja na kraljevi akademiji lepih umetnosti v Haagu. Ima tudi diplomo iz industrijskega oblikovanja akademije za likovno umetnost Jana Matejka v Krakovu. Dela kot samostojna umetnica in oblikovalka, ukvarja pa se predvsem z izdelavo videov in instalacij ter ustvarjanjem performansov.
https://vimeo.com/suus9zgrxx

Jurka Mihelin (Slovenija) je vizualna in storitvena oblikovalka.  Na Univerzi v Ljubljani je diplomirala iz oblikovanja tekstilij in oblačil. Po petnajstih letih dela kot grafična oblikovalka je kot vodja projektov v slovenski ladjedelnici Seascape svojim veščinam dodala še uporabniško izkušnjo in uporabniški vmesnik ter storitveno oblikovanje.
www.jurka.si

Bureau d'études
Bureau d'études

Bureau d'études (v dobesednem prevodu Oblikovalski studio), ki ga sestavljata Léonore Bonaccini in Xavier Fourt, se že vse od svoje ustanovitve leta 2000 posveča kolektivnemu delu na področju umetnosti, teorije in raziskav, s posebnim poudarkom na kartografijah sodobnih političnih, družbenih in ekonomskih sistemov. Z odkrivanjem nevidnega ter kontekstualizacijo navidezno ločenih elementov znotraj večje celote te vizualizacije zanimanj in sodelovanj na novo določajo simbolnost nevidnega. Umetnika sta dejavna tudi na področju vzpostavljanja »prostorov družbenih eksperimentov« na podeželskih območjih, vodita revijo La Planete ter sta člana intermedijskega kolektiva umetnikov in biologov Aliens in Green.

Bureau d'études

Ali Žerdin
Ali Žerdin

Ali Žerdin se z novinarstvom ukvarja že dobra tri desetletja. Med letoma 1986 in 1989 je delal kot novinar in urednik na Radiu Študent, 17 let je bil novinar in urednik tednika Mladina, med letoma 2006 in 2009 je urejal Dnevnikovo prilogo Objektiv, leto dni je bil odgovorni urednik Dnevnika, od leta 2010 pa ureja Sobotno prilogo časopisa Delo. Leta 2012 je kot sociolog doktoriral na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Je avtor več knjig, raziskovalno se ukvarja z omrežji družbene elite, ljubiteljsko pa zbira stare časopise.

Časopis Delo je nastal leta 1959 z združitvijo Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice. Delo izhaja sedemkrat tedensko; nedeljska izdaja, Nedelo, je natisnjena že v soboto. Osrednje vodilo uredniške politike časnika Delo je verodostojnost. Njeno drugo vodilo pa je že od ustanovitve naprej odprtost v svet, kozmopolitskost. Čeprav je dopisniška mreža danes skrčena, ima Delo še vedno dopisnike v Berlinu, Bruslju, Beogradu, na Dunaju in v New Yorku, pa tudi specialistko, ki iz Evrope spremlja dogajanje na Kitajskem in v Aziji.  Na ugled Dela je najbolj vplivala uredniška drža v drugi polovici šestdesetih let, ko se je v časopisu odražala liberalizacija slovenske družbe, ter v času osamosvajanja, ko je Delo izbralo slogan Samostojen časnik za samostojno Slovenijo.  Med resnimi slovenskimi časniki ima Delo najvišjo naklado. Redna torkova priloga Ona je namenjena predvsem ženskam, petkova priloga Svet kapitala poslovni javnosti, Sobotna priloga pa je že od leta 1967 najpomembnejši slovenski mnenjski forum.  Založnik časopisa Delo je družba Delo, d.o.o.

Delo